Življenje je zaporedje biokemičnih procesov. Molekularni biologi skušajo razumeti in vplivati na te procese. Pri tem razvijajo nove laboratorijske metode, s katerimi skušajo odgovoriti na nekaj temeljnih vprašanj: Kako celica deluje? Kako uravnava svoje notranje procese? Zakaj se včasih uravnavanje zalomi in kako se to odraža v boleznih? Doc. dr. Tomaž Curk predava na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani.

Vabimo vas, da si preberete članek o slovenski objavi v Nature: kako celica režira film življenja.

Skupina slovenskih znanstvenikov z različnih koncev sveta je s člankom v reviji Nature razgrnila še en delček velike slike. Pri objavi je vrste strnilo več Slovencev z različnih koncev sveta. Soavtor je tudi dr. Tomaž Curk iz Laboratorija za bioinformatiko na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko (FRI).

Posnetek: Marjetka Matić

Posnetek: Jerneja Čater

Knjižnica Otona Župančiča,
april 2016



Premislili in poslušali smo, kaj pravzaprav to obdobje pomeni, kako se je v njem spreminjala glasba po vsebinski, oblikovni in formalni plati. Poznavanje le-tega pa nas je popeljalo naprej v smeri neo-romanticizma in nove romantike, ki se pa skoraj nevidno povezujeta z modernizmom in se skoraj končujeta med obema svetovnima vojnama prejšnjega stoletja. Toda vzpon nove romantike se zgodi okoli leta 1950 predvsem v polju evropske popularne glasbe, ta pa se trdno oprime vsega, kar je 19. stoletje nekoč že ponujalo.

Posnetek: Marjetka Matić

Posnetek: Jerneja Čater

Knjižnica Domžale, 12. apr. 2016



Ob izidu družbeno-aktualne knjige NA BEGU – Moderni eksodus (2005-2016); z begunci in migranti na poti proti obljubljenim deželam se je Uroš Škerl Kramberger pogovarjal z avtorjem Boštjanom Videmškom.

Novinarska kolega, ki že vrsto let sledita usodam beguncem, sta skupaj spregovorila o vzrokih velike človeške tragedije, h kateri je s svojo politiko prispevala tudi Slovenija.

Posnetek: Jerneja Čater

Knjižnica Otona Župančiča

Posnetek: Jerneja Čater

OSREDNJA knjižnica Celje

Kar so bili v slikarstvu Manet, Monet, Degas, Sisley in Renoir, so bili v glasbi Debussy, Ravel, Skrjabin, Ducas in še mnogi drugi. Kršenje pravil, razpad forme, iskanje umetniškega vtisa in vsakdanjosti: to se le izhodišča, na katerih impresija nastaja.


Posnetek: Marjetka Matić

Posnetek: Jerneja Čater

Knjižnica Domžale,

marec 2016

Kar so bili v slikarstvu Manet, Monet, Degas, Sisley in Renoir, so bili v glasbi Debussy, Ravel, Skrjabin, Ducas in še mnogi drugi. Kršenje pravil, razpad forme, iskanje umetniškega vtisa in vsakdanjosti: to se le izhodišča, na katerih impresija nastaja.

Posnetek: Marjetka Matić