Podrobnosti
Zadetkov: 3887

Posnetek: Mirjana Brelih

Huxleyev roman je izšel leta 1932, torej v letu, ko je bila svetovna gospodarska kriza, ki jo je povzročil ekonomski liberalizem, še na vrhuncu. Njegov premislek o razvoju družbe v prihodnosti je rezultat kritičnega pogleda na čas, v katerem se jasno kažejo obrisi avtoritarnih režimov, ko demokraciji zaupa vse manj ljudi, po drugi strani pa Huxley že sluti nastajajočo potrošniško družbo.

Cikel »Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo?«.

Knjižnica Otona Župančiča

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 3365

Posnetek: Jerneja Čater

OSREDNJA knjižnica Celje

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 3704

Posnetek: Jerneja Čater

Tokrat je predavatelj govoril o tem, zakaj logika ni isto kot inteligenca.
V okviru cikla Predavanja za uvod v pozitivno psihologijo.

Knjižnica Otona Župančiča

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 3417

Na tokratnem srečanju smo spoznali veliko trojico, vladarje klasičnega repertoarja vseh opernih hiš po svetu. Italijan Giuseppe Verdi (1813–1901) in Nemec Richard Wagner (1813–1883) sta se rodila istega leta, nekoliko kasneje pa še Italijan Giacomo Puccini (1858–1924). Omenjeni predstavljajo najbolj popularno razumevanje opere kot velike glasbene drame, z njimi se tako rekoč konča vse, kar se je imelo zgoditi v tej glasbeni zvrsti.

Posnetek: Marjetka Matić

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 3000

Posnetek: Jerneja Čater

OSREDNJA knjižnica Celje

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 3946

Posnetek: Mirjana Brelih

Materialni standard je potrošniško družbo pripeljal na raven neskončnih možnosti izpolnjevanja različnih "potreb" in želja. Na eni strani se prikazujejo neskončne možnosti užitka, na drugi strani frustracije in omejitve. Zakaj pravijo, da so najboljše stvari tiste, ki so nemoralne, prepovedane ali pa redijo… .

Ključni poudarki teme:

TheodorAdorno; vloga kulturne industrije pri mehanizmih logike gospostva

Pier Paolo Pasolini; televizija in proces nivelizacije

Jean Baudrillard; agonija realnega v sodobnem svetu


Cikel "Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo?".

Knjižnica Otona Župančiča

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 3224

Po močnem simfoničnem klasicizmu bi rekli, da si je družba zaželela bolj glasbeno intimnih trenutkov. Zanimiva trojica komponistov, ki so se posvečali klavirski glasbi, se je rodila v obsegu dveh let: Schumann in Chopin 1810, leto mlajši pa je bil Liszt, ki se je rodil 1811. Prav tako je zanimivo, da imamo od vseh treh mojstrov že tudi verodostojne fotografije. Vsi trije so bili klavirski virtuozi in prav zaradi njih je postal klavir eden bolj popularnih inštrumentov ter statusni simbol meščanske vzgoje in okolja.

Posnetek: Marjetka Matić

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 4250

Posnetek: Jerneja Čater

Dušan Rutar je tokrat govoril o zmožnosti ljudi za demokracijo, etiko in egalitarnost oziroma o samem jedru človeške narave.
V okviru cikla Predavanja za uvod v pozitivno psihologijo.

Knjižnica Otona Župančiča

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 3551

Posnetek: Mirjana Brelih

Politika je postala resničnostni show in tega niso izumili Američani. V Evropi poznamo obdobje Silvija Berlusconija in njegova epizoda ni bila niti naključna niti edina.
Kulturna industrija in politika danes ustvarjata hiperrealni svet, v katerem ni več jasne meje med resničnostjo in fikcijo.
Politika pri tem ni nikakršna izjema. V ospredje stopa gola forma brez vsebine.

Cikel predavanj Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo?
Predava mag. Tanja Rozman.

Knjižnica Otona Župančiča

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 3351

Posnetek: Jerneja Čater

OSREDNJA knjižnica Celje

Dodaj nov komentar