V tokratni sezoni se bomo srečevali s skladatelji različnih generacij in stilov in pri tem spoznavali, kaj jih dela pomembne za razvoj glasbe. Zanimale nas bodo tudi značilnosti časa, v katerem so ustvarjali, njihovi sodobniki in vplivi, ki so sooblikovali njihovo ustvarjanje.
Kot prvega smo premislili Johanna Sebastiana Bacha (1685-1750), saj je bistveno vplival na evropsko glasbeno umetnost. Širši koncept razumevanja njegovega dela zajema tudi dela komponistov, med katerimi so Antonio Vivaldi, Johann Pachelbel, Dietrich Buxtehude ter Johann Kaspar Kerll. Pomembni komponisti so tudi njegovi sinovi Carl Philipp Emanuel Bach, Johann Christian Bach, Wilhelm Friedemann Bach in še mnogi drugi.
Posnetek: Marjetka Matić
Posnetek: Jerneja Čater
OSREDNJA knjižnica Celje
Posnetek: Jerneja Čater
Predavatelj Dušan Rutar je govoril o filozofiji kot uporu zoper oblastne in ideološke prakse.
Knjižnica Otona Župančiča
Posnetek: Mirjana Brelih
Nasilje ima veliko oblik in splet ponuja najbolj sodobno polje, kjer se dogajajo zasledovanje, žaljenje, kraja identitete in druge oblik nasilnega vedenja. Internet je medij mladih, zato ni čudno, da bo Matic Munc zraven spregovorili tudi o medvrstniškem nasilju, ki je najbolj izraženo med otroci, mladostniki in mladimi odraslimi.
Knjižnica Otona Župančiča
Posnetek: Jerneja Čater
OSREDNJA knjižnica Celje
V tokratnem srečanju smo primerjali najsodobnejše glasbene tokove, ki pa kljub svoji sodobnosti še vedno posegajo po vsem, kar nudi tudi preteklost. Srečali smo se s pojmi, kot so aleatorika, pa spektralna glasba in psiho-akustika, serialnost, nova enostavnost, dodekafonija in ambientalna glasba, med skladatelji pa so bili Steve Reich, Bruno Maderna, Luigi Nono, Milton Babbitt, Phillip Glass in še drugi ustvarjalci tega novega glasbenega sveta.
Posnetek: Marjetka Matić
Posnetek: Jerneja Čater
Predavatelj Dušan Rutar je govoril o skupnem bivanju ljudi, komunizmu, svetu, njegovi usodi, singularnosti in etiki.
Knjižnica Otona Župančiča
Posnetek: Jerneja Čater
Knjižnica Domžale, maj 2016
Po romantizmu in neo-romantiki se moramo zazreti v nekaj, kar je pomenilo preobrat v mišljenju impresionizma in naturalizma. To je simbolizem, ki v glasbi predstavlja obdobje in idejo, da je možno prek glasbeno-vsebinskih elementov premišljevati stvari onkraj spoznavnega vsakdana.
Te doživimo kot simbolno meta-govorico umetnosti in tako prestopimo meje stvarnega, splošno znanega sveta.
Posnetek: Marjetka Matić
Posnetek: Jerneja Čater
OSREDNJA knjižnica Celje