Vevče, 11. november 2013Podjetje Papir servis je na podlagi prejete sodbe Upravnega sodišča v Ljubljani, vezane na upravni spor nevladne organizacije Alpe Adria Green, izgubilo veljavno okoljevarstveno dovoljenje za svoje obratovanje v Vevčah. Brez dvoma gre za veliko presenečenje in še večjo zaskrbljenost vodstva in lastnikov podjetja, saj je Papir servis okoljevarstveno dovoljenje pridobil v skladu z vso veljavno zakonodajo. Za pomoč in rešitev nastale krizne situacije, v kateri se je znašlo kar 768 zaposlenih delavcev Papir servisa, smo se med drugim obrnili tako na predsednico vlade mag. Alenko Bratušek, ministra za kmetijstvo in okolje mag. Dejana Židana, ministrico za delo in socialne zadeve mag. Anjo Kopač Mrak, ministra za gospodarski razvoj mag. Stanka Stepišnika, na vseh sedem slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu ter na komisarja EU za okolje dr. Janeza Potočnika. Vse do danes z njihove strani, razen načelne podpore poslank Fajonove in Kleve Kekuševe, nismo dobili prav nobenega odziva. Prav zato ocenjujemo, da tudi ni več možnosti, da bi Papir servis v obratu v Vevčah, vse do pridobitve novega okoljskega dovoljenja z vsemi zahtevanimi okoljskimi presojami, pridobil začasno dovoljenje na podlagi 221. člena Zakona o upravnem postopku.

Ljubljana, 7.11.2013

V uredništvo smo prejeli pismo, ki ga v celoti objavljamo.

Branko Perović, bivši predsednik Društva gluhoslepih Slovenije – Dlan in Goran Badicović, bivši podpredsednik društva, sva se odločila javno spregovoriti o nepravilnostih in krivicah, ki se dogajajo v društvu. Ko sva v časopisu Dnevnik prebrala pismo YHD - Poziv k ustavitvi ropanja javnih sredstev FIHO sva v zapisu prepoznala kar nekaj spornih ravnanj, ki sva jim bila priče tudi sama v Društvu Dlan.

Slovesna otvoritev 24. Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala se je zgodila v Linhartovi dvorani. Posebej za Za-misli smo dobili izjavo Programskega direktorja festivala Simona Popka.

Dobro leto je minilo od uvedbe radarjev, ki so najprej dvignili Maribor, potem pa še celo Slovenijo. V pogovoru z Renato Šribar in Dejo Crnović, ki ga je moderirala Barbara Rajgelj, so načele vprašanja:

- Čigave so vstaje? - Smo slišali »ljudi«? - Kje je mesto nasilju? - Zakaj vstaje nimajo strukture? - Kje so v vstajah ženske? - Vsi smo gotovi. Če še nismo, pa še bomo. In kaj potem?

Včeraj nas je navduševala glasba iz televizijske serije Montevideo, bog te video, ob spremljavi filharmoničnega orkestra Srbski vojaški orkester Stanislav Binički. Posebna gostja večera španska diva Luz Casal.

V Hiši sanjajočih knjig Ljubljana so predstavili dolgo pričakovani dnevnik protestnika, ki ga je v knjigi obrazov v živo pisal Lenart Zajc.

V VSTAJI ZOMBIJEV (http://www.sanje.si/knjigarna/vstaja-zombijev.html) je opisal vse vidnejše protestniške dogodke, se odzival na medijsko poročanje ter osvetlil politično manipulacijo predstavitve protestov. Pogovor je vodila Vesna Bukovec.

Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je na predavanju z naslovom Slovenija - izzivi in rešitve, ki ga je organiziral Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije v okviru cikla predavanj Slovenija in EU, odgovarjal še na vprašanja publike.

Zavod Movit je v okviru dejavnosti Informacijske pisarne programa Evropa za državljane organiziral javno predstavitev evropske državljanske pobude, ki predstavlja razmeroma novo možnost za neposreden vpliv državljanov na zakonodajo EU. Z evropsko državljansko pobudo lahko namreč državljani EU Evropsko komisijo pozovejo, naj pripravi zakonodajni predlog, s čimer lahko neposredno vplivajo na pripravo politik EU.

V prvem delu predstavitve evropske državljanske pobude je doc. dr. Saša Zagorc opisal konceptualni okvir, od kod takšna ideja, kaj to sploh pomeni v nekem širšem razumevanju demokracije, demokratične participacije, udejstvovanju posameznega državljana v nekem širšem konceptu EU.

V drugem delu je mag. Simon Delakorda predstavil konkretne vsebine kaj pomeni evropska državljanska pobuda, kako se pripravlja , kako poteka podpisovanje, kaj je tisto kar organizatorje najbolj moti, katere izkušnje smo pridobili z evropsko državljansko pobudo za UTD, ... .

S protestnim shodom so udeleženci skušali opozoriti javnost na aktualno problematiko, s katero se soočamo, ob hkratni izpostavitvi nenadomestljive informacijske, izobraževalne in kulturne vloge, ki jo že 45. leto opravlja RŠ. Vprašanje obstoja RŠ ni le vprašanje preživetja nekega radia, ampak vprašanje ohranitve tako neodvisnih medijev in neodvisne kulture kot tudi zgodovinskih dosežkov neodvisnega in samoniklega študentskega organiziranja v njegovi najbolj pozitivni obliki. V končni fazi gre za civilizacijsko vprašanje: vprašanje ohranitve od kapitala in politike neodvisne kulture in družbe.

RŠ tudi v sedanjosti deluje proti času in tako deluje za čas, v prid prihajajočega časa; zato ostaja zvest duhu starega, vendar bolj kot kadarkoli prej aktualnega gesla iz revolucionarnega leta 1968, ki je povzročilo njegovo ustanovitev: »Bodimo realni, zahtevajmo nemogoče!«