Podrobnosti
Zadetkov: 5764

Posnetek: Mirjana Brelih

Pogovor, ki ga preprosto morate poslušati. Z Antonom Komatom se je pogovarjala Carmen Lasič Oven, ki pravi, da stvari lahko spreminjamo samo takrat, ko jih ozavestimo, ko začnemo o njih razmišljati, ko se začnemo spraševati in drugače delovati. In ta pogovor nam da veliko za razmisliti. Če veš kje je problem, boš našel tudi rešitev, če pa ne veš kje je problem, potem te je strah, pravi Anton Komat. In strah je zelo prisoten v naši družbi, zato prisluhnimo. Spremembe se začnejo od spodaj navzgor. Ljudje smo tisti, ki bomo naredili spremembe, ali pa tudi ne. Posledice odločitve ali ne-odločitve nosimo sami.

Kdor si želi še več novih vpogledov in spoznanj, pa toplo priporočamo novo izdano knjigo Antona Komata Če boste molčali, bodo kamni govorili.

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 3654

Ljubljana, 10. februar - Vladni predlog novega Zakona o mednarodni zaščiti oži pravice prosilk in prosilcev za azil ter begunk in beguncev. Njegov namen je očitno še bolj omejiti možnost dostopa do mednarodne zaščite v Sloveniji – in to v času, ko je v svetu prisiljenih zaradi vojn in preganjanja domove zapustiti največje število ljudi po drugi svetovni vojni, in ob dejstvu, da kar 86 odstotkov vseh beguncev gostijo države v razvoju – torej revnejše države.

Mednarodni sistem zaščite beguncev ne more delovati brez mednarodne solidarnosti. To pomeni, da mora Slovenija prevzeti pravičen delež skrbi za begunce, ne pa se tej skrbi izmikati, dostop do azila zoževati in z zmanjševanjem pravic begunk in beguncev ljudi odvračati od zaprošanja za mednarodno zaščito v Sloveniji. Nov vladni predlog predstavlja odmik od solidarnosti, humanitarnih načel in obveznosti po mednarodnem pravu, ki vzpostavljajo načelo deljene skrbi in odgovornosti v mednarodni skupnosti.

Slovenija je v dvajsetih letih med 1995 in novembrom 2015 mednarodno zaščito priznala zgolj 390 osebam (45 osebam v letu 2015). V obdobju od oktobra 2015 do konca januarja 2016, ko je Slovenija omogočila prehod več kot 422.000 osebam v druge države EU, pa je sama mednarodno zaščito podelila le petim od 158 oseb, ki so zanjo v Sloveniji zaprosile.

Zakonski predlog predvideva bistveno oslabljen dostop do zaščite za begunce v Sloveniji

Če bo zakon v tem besedilu sprejet, bodo imeli neuspešne prosilke in prosilci za mednarodno zaščito, katerih prošnja bo obravnavana v pospešenih postopkih, le 3 dni časa za tožbo na sodišče (v te tri dni se štejeta tudi sobota in nedelja). To pa je čas, v katerem je nemogoče priti do nujno potrebne pravne pomoči in napisati kvalitetno tožbo. Ob tem jim ne bo zagotovljena niti pravica do tolmačenja, ki bi jim omogočilo ustrezno komunikacijo z zastopnico ali zastopnikom, ki po navadi ne govori prosilkinega ali prosilčevega jezika. Ker predlog zakona hkrati uvaja možnost hitrih postopkov na meji (ki naj bi bili zaključeni v 14-ih dneh), je skrajšanje roka za vložitev tožbe v pospešenih postopkih še toliko bolj zaskrbljujoče. Glede postopkov na meji zakon tudi sicer varovalk in pravic beguncev jasno ne opredeljuje, zato obstaja velika skrb, da bo lahko prihajalo do kršitev tako begunskega prava kot človekovih pravic.

Nevladne organizacije - Amnesty International Slovenije, Adra Slovenija, Humanitas, Inštitut za afriške študije, Mirovni inštitut, OVCA – Društvo za osveščanje in varstvo, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC, Sezam, Slovenska filantropija in Zavod Krog - pozivamo, da se pravice beguncev v postopkih na meji jasno opredelijo, da se 3-dnevni rok za vložitev tožbe ustrezno podaljša, ob tem pa tudi, da se zagotovi pravica do brezplačne pravne pomoči in tolmačenja v vseh postopkih na podlagi Zakona o mednarodni zaščiti - tako na prvi stopnji kot v pritožbenih postopkih.

Predlog zakona skuša ljudi odvračati od prošenj za mednarodno zaščito tudi z zmanjševanjem pravic po pridobitvi zaščite. Tako na primer ukinja enkratno denarno pomoč (ta trenutno znaša 288 evrov), ki je do sedaj ljudem pomagala prebroditi prvi mesec in pol, preden so dobili socialno pomoč. Zdaj bodo ljudje, ki jim bo Slovenija podelila mednarodno zaščito (jih torej priznala kot begunce) skoraj mesec in pol ali še dalj brez centa za preživetje.

Nevladne organizacije opozarjamo tudi na sporen koncept »varne izvorne države«. Zakonodaja na področju mednarodne zaščite namreč diskriminira prosilke in prosilce iz držav, ki jih bo Slovenija označila za »varne izvorne države«, in njihove prošnje šteje za očitno neutemeljene. Nevladne organizacije opozarjamo, da uporaba koncepta »varnih držav« lahko vodi v kršitve begunskega prava. Begunec ni le nekdo, ki beži pred vojno, pač pa vsakdo, ki je v lastni državi preganjan zaradi svoje osebne okoliščine (na primer etnične pripadnosti, spolne usmerjenosti, političnega prepričanja) in ga lastna država ne more ali ne želi zaščititi. Nobena država ne more biti na splošno označena kot »varna država izvora«, saj mora po mednarodnem pravu vsak postopek ugotavljanja statusa begunca temeljiti na individualni presoji njegovih okoliščin in morebitnega preganjanja.

Več o neskladnostih predloga Zakona o mednarodni zaščiti ((EVA 2015-1711-00o8) z mednarodnim begunskim pravom in standardi, si lahko preberete tukaj: http://www.amnesty.si/skladnost-predloga-zakona-o-mednarodni-zasciti-z-mednarodnim-begunskim-pravom-in-standardi.html


Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 3857

Posnetek: Laura Ličer

Člani centra aktivnosti Fužine - središča druženja in aktivnosti za starejše.


Dom starejših občanov Fužine.

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 3698

Ob gladovni stavki dveh članov društva smo se dolžni javno oglasiti, saj je prav »pometanje pod preprogo« ena od strategij, da praviloma zmagajo tisti najbolj pokvarjeni. Že dolgo smo seznanjenji z dogajanji v Mariboru; samovoljo, obtožbami o nezakonitem ravnanju, očitanimi manipulacijami in osebnega okoriščanja predsednice Ivanke Kotnik.

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 3439

Posnetek: Mirjana Brelih

Udeležili smo se predavanja o konoplji. Tanja Cvetrežnik in Lea Klužar sta ustanovili društvo Hopla Konoplja. To je društvo bolnikov, ki se zdravijo s konopljo. Ta večer sta z nami delili svoje znanje in izkušnje. Zaradi zastarele in neurejene zakonodaje na tem področju so najbolj izpostavljeni prav bolniki. Ljudje iščejo informacije, zato so takšna predavanja še kako potrebna. Tanja in Lea sta z veseljem odgovarjali na vsa vprašanja. Več v prispevku.

1 komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 5114

Posnetek: Mirjana Brelih

Tudi Vid Sagadin Žigon se je na podlagi posnetka Barbke Špruk "Resnična zgodba iz psihiatrije" odločil javno spregovoriti:

"Človek potrebuje svojo norost kot integralni del svojega sebstva. Če mu je odvzeta pod vplivom farmakoloških sredstev, ki ukinjajo simptome kot edino pot do vzrokov duševne stiske, potem izgubi stik s samim sabo in postane prostovoljni pacient, ki se povsem podredi zapovedim svoje fiktivne bolezni, skonstruirane in vsiljene s strani farmacevtske industrije, ki se ji gre samo za profit. Psihiatri so samo vojaki sistema, ki razčlovečuje človeka in mu jemlje dostojanstvo, lahko pa tudi povzroči njegovo smrt. Namen vseh udeležencev tega peklenskega racionalističnega projekta, ki ne priznava obstoja duše, je amputirati ves čustveni spekter njegovih reakcij na dražljaje okolja razen strahu, kar novodobnim inkvizitorjem omogoča, da lažje nadzorujejo tako ukalupljene subjekte. Resnični Jaz, ki se je uspešno spopadel s svojo norostjo, ki je samo drugi izraz za brezkompromisno iskanje samega sebe, ni nevaren za sebe in za druge, kot bi radi predstavili ti možganski rablji, pač pa v temelju ogroža razsvetljenski projekt človeka kot racionalne živali pod praznim obnebjem metafizike. Resnični jaz je nevaren zato, ker se ne pusti ukalupiti v uniformno normalnost, ki je vsebinsko popolnoma prazna in nedovzetna za višje ravni zavesti, ki se pojavljajo tudi v obliki prisluhov in prividov kot znamenj duhovnih uvidov tretjega očesa. Živimo pač v krasnem novem svetu, kjer sta nadzorovanje in kaznovanje edini sredstvi za vzdrževanje družbenega trupla, ki razpada pri živem telesu neposredno pred našimi očmi. Psihiatrični sistem z vsemi svojimi človeškimi žrtvami je torej na drugi strani samo metafora za okostenelo strukturo družbene stvarnosti, ki počasi melje pod sabo, vse, kar je človeškega, meta-fizičnega in duhovnega. The only revolution is inner revolution!"

Vid Sagadin Žigon

1 komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 4821

Pripravila in posnela: Tanja Cvetrežnik

Tik pred žetvijo konoplje sem se odpravila na slovenski Kras, našla njivico konoplje in si pogledala kako izgleda v naravi. Ste vedeli kakšne možnosti ponuja ta preprosta rastlina? Vabim Vas, da se mi za kratkih 10 minut pridružite v razmišljanjih o konoplji, vsesplošno nerazumljeni in neizmerno uporabni rastlini.

2 komentarja

Podrobnosti
Zadetkov: 3394

Posnetek: Mirjana Brelih

Kakšna je vloga ženske v islamu danes? Ali in kako se razlikuje od vloge ženske na t. i. Zahodu oz. v krščanstvu? Ko naslavljamo predstavo o domnevno zatiranih zakritih muslimankah, moramo hkrati misliti tudi t. i. emancipirano žensko in se vprašati, ali je res osvobojena vsakršnih kulturnih, političnih in družbenih zapovedi njenega vedenja. Ali je v zakrivanju muslimank nujno razumeti podrejanje in ali lahko pri tem vlečemo vzporednice z imperativom lepote (suhost, zapeljivost, razgaljenost), ki se mu morajo (prostovoljno) podrejati t. i. zahodnjaške ženske? Kako razumemo reprezentacije manjšinskih skupin, še posebej žensk, predvsem pa orientalistične reprezentacije Drugega? Ali smo sposobni razločiti dejansko skrb za varnost in dobrobit žensk od zlorabe desetletnih prizadevanj progresivnih in feminističnih gibanj za namen širjenja nestrpnosti?

Na omizju so sodelovale:

Ana Frank, raziskovalka religijskih diskurzov v kontekstu enakosti spolov in diskriminacije, avtorica knjige »Feminizem in islam. Turške ženske med Orientom in Zahodom«,

Faila Pašić Bišić, dolgoletna zagovornica deprivilegiranih, humanitarna delavka in aktivistka na področju medkulturnega dialoga, nominiranka za Delovo osebnost leta 2015,

Anja Zalta, sociologinja religije, etnologinja in kulturna antropologinja, raziskovalka na področju primerjalne religiologije, religije in človekovih pravic, religijskih manjšin, spola in religije.

Moderatorka: Veronika Bajt, raziskovalka na Mirovnem inštitutu.

1 komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 2914

Posnetek: Mirjana Brelih

Gost v okviru cikla pogovornih večerov Zeleni poklici je strokovnjak arborist in publicist za hortikulturno področje iz Arboretuma Volčji potok Matjaž Mastnak. V arboretumu se ukvarja z drevnino, predvsem z vrtnicami, in z vrtnarstvom.
Matjaž Mastnak tudi predava na Šoli za horitkulturo in vizualne umetnosti v Celju in na Biotehniškem centru v Naklu. Z gostom se je pogovarjal Peter Ribič.
Več o Matjažu Mastnaku si lahko preberete na njegovi spletni strani. Knjige Matjaža Mastnaka.

Knjižnica Otona Župančiča, januar 2016

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 2846

Pripravil: Gregor Škerl

Ob izdaji knjižice "Kaj je res o GSO - Kaj ni res o GSO"
zagovornika GSO-jev prof. dr. Bohaneca, je čas, da se odpre širša debata o GSO.

Temu primerno bom predstavil več različnih vidikov strokovnjakov.

Dodaj nov komentar