Ni velikega uma, ki ne bi poznal dobrih zgodb! Naj bo znanstvenik, novinarka, zdravnica, izumitelj, učitelj, pisatelj ali kdo drug … Dajemo jim glas, ker oni, na svoj način, skrbijo za nas. Dr. Andrej Detela s svojo izjemno knjigo Sintropija v naravoslovni znanosti odpira nove horizonte. Iz znanega in splošno sprejetega nas vodi v področja, ki so današnji znanosti (še) nedostopna in tuja, celo zanikana. Odprta je v svet duha, ne samo v svet materije in matematike.
Dogodek povezuje Carmen L. Oven.
Posnela in pripravila: Mirjana Brelih
Uradna stroka vzroke bolezni išče zgolj na fizični ravni in z uporabo sinteznih zdravil smo se navadili na percepcijo, da če odpravimo simptome, smo zdravi. Ker pa nam kemična sredstva rušijo ravnovesje in povzročajo negativne stranske učinke, se težave pogosto vračajo.
Kaj nam pomaga, če nam mehanik popravlja avto, mi kot voznik pa še vedno vozimo neodgovorno in povzročamo nesreče?
Ko omenjamo celostno zdravljenje ima vsak posameznik svoj odgovor kaj naj bi to pomenilo. Ste si že odgovorili na to vprašanje? Morda pa je smiselno razmisliti vsaj o tem, preden iščemo pomoč pri drugih.
Gabriel Zucman je s konkretnimi izračuni »skritega bogastva narodov« v davčnih oazah pokazal, da davčnim utajevalcem, čeprav so jim vsi napovedali vojno, še nikoli ni šlo tako dobro. Na videz zapleteno in težko rešljivo vprašanje je po branju Zucmanove knjige nadvse enostavno in zdravila tako rekoč pri roki. Zato popustljivost do davčnih utaj ni opravičljiva, zlasti ker je zastavek v tej igri izjemno visok: ali bomo uspeli odpraviti ta pomembni vzrok finančne in proračunske krize ali pa bo davčno utajevanje spodkopalo »demokratične režime«.
O skritem bogastvu narodov so govorili Franjo Štiblar s Pravne fakultete, televizijski voditelj in publicist Marcel Štefančič, jr. in sodelavka v projektu Panamski dokumenti Anuška Delić. Pogovor je povezovala prevajalka knjige Maja Breznik.
Več o knjigi: http://www.zalozba-sophia.si/katalog/2016/skrito-bogastvo-narodov
Posnetek: Mojca Dular
5. maja 2017 smo obeležili 4. evropski dan neodvisnega življenja. Cilj je ozaveščanje ljudi o neodvisnem življenju in možnostih do običajnega življenja. Mnogi hendikepirani so še vedno zaprti v institucije, saj družba ne izvaja storitev v skupnosti, ki bi jim omogočile polno in enakopravno življenje, da bi se lahko uveljavili kot polnopravni člani družbe oz. državljani te države.
V Sloveniji je bil Zakon o osebni asistenci soglasno sprejet letošnjega februarja in v veljavo stopi z letom 2019. Do takrat nas čaka še veliko dala in boja, da bodo podzakonski akti zakona res izdelani pravočasno in predvsem v prid naši neodvisnosti.
Neodvisnost Južnega Sudana julija 2011 je bila kontroverzna že od začetka, saj je pustila na severni strani meje Nubske gore, Modri Nil in Darfur, regije bogate z naravnimi viri in naseljene s staroselskim prebivalstvom, do katerega ima Bašir, predsednik Sudana, odkrito genocidno politiko. Še manj znano mednarodni javnosti in prav tako ignorirano s strani mednarodne politike je nasilje in lakota znotraj Južnega Sudana. Tudi tokrat je na novo izvoljena vlada podlegla mednarodni korupciji in partikularnim interesom lastne etnične skupine. Več o razmerjih med lokalnimi in državnimi akterji, vlogi oboroženih skupin in različnih etničnih skupin, odporu staroselskih skupnosti in interesih velesil, o kompleksni situaciji, o katerih mednarodni mediji ne poročajo, so povedali sogovorniki.
Tomo Križnar, nekoč popotnik, danes aktivist, borec za pravice staroselskih ljudstev, publicist, filmar, ki si zadnji dve desetletji na vse načine prizadeva za preživetje staroselskih ljudstev v obeh Sudanih.
Bojana Pivk Križnar je učiteljica in soborka Toma Križnarja.
Kon Victor Dimo je aktivist za človekove pravice, nekdanji borec SPLA in humanitarni delavec v Južnem Sudanu ter bivši finančni minister v zvezni državi Wau.
Ljubljana, 30. marec 2017
Posnetek: Marjetka Matić
Posnetek: Mirjana Brelih
Gibanje za dostojno delo in socialno družbo so na aprilski okrogli mizi ''Prekariat'' gostili turistične vodnike.
Zaradi specifik in narave dela, ki je sezonsko pogojeno, je za poklic turističnega vodnika še posebej značilno, da se delo opravlja večinoma izven pogodbe o zaposlitvi.
S kakšnimi težavami se - pri sicer vse hitrejši rasti turistične panoge - pri svojem delu soočajo turistični vodniki, so razpravljali s tremi gosti: Niko Maca Buda iz Združenja turističnih vodnikov Slovenije in turističnima vodnikoma Diano Ternav in Gregorjem Zupanom.
Pritličje, april 2017
Posnela in pripravila: Mirjana Brelih
Na vprašanja o konoplji so na sejmu Altermed 2017 odgovarjali Božidar Radišič (društvo ONEJ), Tanja Cvetrežnik (predsednica društva Hopla konoplja) in Dean Herenda (predsednik Zveze NVO na področju drog in njihove uporabe). Mnogo ljudi se zdravi s konopljo in informacije o varni in učinkoviti uporabi so zelo pomembne.
Božidar, Tanja in Dean so soustanovitelji brezplačne svetovalne pisarne in v kolikor imate vprašanja ali izkušnje s konopljo o katerih bi se radi pogovorili, se lahko naročite na telefonsko številko: 031 555 116.
Neodvisnost Južnega Sudana julija 2011 je bila kontroverzna že od začetka, saj je pustila na severni strani meje Nubske gore, Modri Nil in Darfur, regije bogate z naravnimi viri in naseljene s staroselskim prebivalstvom, do katerega ima Bašir, predsednik Sudana, odkrito genocidno politiko. Še manj znano mednarodni javnosti in prav tako ignorirano s strani mednarodne politike je nasilje in lakota znotraj Južnega Sudana. Tudi tokrat je na novo izvoljena vlada podlegla mednarodni korupciji in partikularnim interesom lastne etnične skupine. Več o razmerjih med lokalnimi in državnimi akterji, vlogi oboroženih skupin in različnih etničnih skupin, odporu staroselskih skupnosti in interesih velesil, o kompleksni situaciji, o katerih mednarodni mediji ne poročajo, so povedali sogovorniki.
Tomo Križnar, nekoč popotnik, danes aktivist, borec za pravice staroselskih ljudstev, publicist, filmar, ki si zadnji dve desetletji na vse načine prizadeva za preživetje staroselskih ljudstev v obeh Sudanih.
Bojana Pivk Križnar je učiteljica in soborka Toma Križnarja.
Kon Victor Dimo je aktivist za človekove pravice, nekdanji borec SPLA in humanitarni delavec v Južnem Sudanu ter bivši finančni minister v zvezni državi Wau.
Ljubljana, 30. marec 2017
Posnetek: Marjetka Matić
Pogovor s Konom Victorjem Dimom si lahko ogledate tukaj: http://4d.rtvslo.si/arhiv/k2/174462222
Posnela in pripravila: Mirjana Brelih
V društvih Ajda si prizadevjo za kmetovanje brez sintetičnih gnojil, brez fitofarmacevtskih sredstev, brez hormonskih dodatkov in brez gensko spremenjenih organizmov. In še mnogo več. Društva Ajda so biodinamična društva, v Sloveniji jih imamo 16. Organizirajo različne delavnice, predavanja, tečaje, ekskurzije in tudi skupaj mešajo biodinamične preparate za člane. Nesebično delijo znanje in vedenje o biološko dinamičnem kmetovanju, ki nam ga je posredoval Rudolf Steiner.
V društvu Ajda Sostro smo imeli priložnost srečati se z Antonom Komatom, ki verjetno najbolj celovito predstavi vse razsežnosti posledic destruktivnega sistema, ki ogroža našo samooskrbo. Uničujemo zemljo in uničujemo sebe. Vsak kvadratni meter zemlje, ki je naravno obdelan, je zelo pomemben. Ko se ozremo okoli sebe ugotovimo, da imamo mnogo društev, civilnih iniciativ, projektov in ljudi, ki se trudijo za naravno pridelavo hrane in lokalno samooskrbo ter dokazujejo, da je lahko tudi drugače, če se le mi sami tako odločimo.
Anton Komat trenutno piše novo knjigo z naslovom Zemlja, voda, semena. Trije temeljni viri za preživetje človeka.
30. marca 2017 je na Filozofski fakulteti potekal pogovor z naslovom Južni Sudan: vojna in največja humanitarna katastrofa se nadaljujeta. Gostovali so Tomo Križnar, Bojana Pivk Križnar in Kon Victor Dimo.
Neodvisnost Južnega Sudana julija 2011 je bila kontroverzna že od začetka, saj je pustila na severni strani meje Nubske gore, Modri Nil in Darfur, regije bogate z naravnimi viri in naseljene s staroselskim prebivalstvom, do katerega ima Bašir, predsednik Sudana, odkrito genocidno politiko. Še manj znano mednarodni javnosti in prav tako ignorirano s strani mednarodne politike je nasilje in lakota znotraj Južnega Sudana. Tudi tokrat je na novo izvoljena vlada podlegla mednarodni korupciji in partikularnim interesom lastne etnične skupine. Več o razmerjih med lokalnimi in državnimi akterji, vlogi oboroženih skupin in različnih etničnih skupin, odporu staroselskih skupnosti in interesih velesil, o kompleksni situaciji, o katerih mednarodni mediji ne poročajo, so povedali sogovorniki.
Tomo Križnar, nekoč popotnik, danes aktivist, borec za pravice staroselskih ljudstev, publicist, filmar, ki si zadnji dve desetletji na vse načine prizadeva za preživetje staroselskih ljudstev v obeh Sudanih.
Bojana Pivk Križnar je učiteljica in soborka Toma Križnarja.
Kon Victor Dimo je aktivist za človekove pravice, nekdanji borec SPLA in humanitarni delavec v Južnem Sudanu ter bivši finančni minister v zvezni državi Wau.
Posnetek: Marjetka Matić
Pogovor s Konom Victorjem Dimom si lahko ogledate tukaj: http://4d.rtvslo.si/arhiv/k2/174462222