Žepni panteon (Petit panthéon portatif, Alain Badiou, 2008)

Kratek, poetičen, silovit in produktiven teoretski sprehod skozi 20. stoletje in zamisli nekaterih filozofov, ki so ga zaznamovali bolj kot večina drugih ljudi in nam zapustili dediščino, s katero se bomo še dolgo ukvarjali. Sledi komentar, ki je nastal na sprehodu z Badioujem.

Hvalnica ljubezni (Éloge de l'amour, Alain Badiou, 2009)

Številni vztrajajo, da bi se moral vsak človek nehati upirati in se končno prilagoditi kapitalističnemu življenju, ki ima morda res nekaj drobnih slabosti, zato pa ima vrsto prednosti pred vsakim drugim možnim sistemom družbenega življenja. In navsezadnje: noben sistem nikoli ne bo popoln, zato naj se ljudje nehajo pritoževati čez kapitalizem in naj raje uživajo v njem, obenem pa naj ga s svojim kreativnim delom še izboljšujejo, da bo nekoč dober za vse ljudi.

Mitologija, norost in smeh (Mythology, Madness and Laughter, Markus Gabriel & Slavoj Žižek, 2009)

V knjigi, ki sta jo spisala Markus Gabriel in Slavoj Žižek, ne boste naleteli na zgodovinska mnenja o nemški filozofiji iz 19. stoletja in nemških filozofih, ne boste deležni učenih akademskih razlag tega, kar naj bi filozofi zares povedali, zato pa si boste lahko obliznili prste zaradi nemogoče naloge, pred katero boste postavljeni. In besedno zvezo morate vzeti zares: naloga je v resnici nemogoča, to ni privid in ni šala.

Nasilje (Violence: six sideway's reflections, Slavoj Žižek, 2009)

Slavni filozof v študiji nasilja odpre številna polja, znotraj katerih se bomo morali v prihodnosti zelo potruditi, če bomo hoteli zares spremeniti svet na bolje, kajti simbolno in strukturno, nevidno nasilje, kot ju imenuje Žižek, sta za vsakdanjo zavest, ki je danes zelo obremenjena s strahom pred prihodnostjo, zares trd oreh.

Marxova filozofija (Étienne Balibar, La philosophie de Marx, 1995)

Že sam avtor knjižice se uvodoma sprašuje, ali naj govorimo o marksistični filozofiji ali o filozofiji Karla Marxa. Marx je bil namreč filozof, zato upravičeno govorimo o njegovi filozofiji, kot govorimo o Heglovi ali Kantovi. A morda bi bilo še bolje govoriti o filozofiji, ki ni Marxova osebna ali celo privatna lastnina.

Hegel in neskončno (Hegel and the Infinite) je knjiga, ki so jo uredili Slavoj Žižek, Clayton Crockett in Creston Davis, izšla pa je leta 2011 pri Columbia University Press.

Terry Eagleton v knjigi Why Marx Was Right (Yale University Press, 2011) razmišlja o desetih tezah, iz katerih je nesporno razvidno, da je imel Marx v marsičem prav. Teze so: