Predlog Ustave RS prirejena po švicarskem predlogu, ob primerjavi z aktualno Ustavo RS.
Avtor: Bogdan Kristofer Meško
Del drugega predavanja dr. Dušana Rutarja iz ciklusa Psihologija v kapitalizmu, ki je potekalo v Knjižnici Otona Župančiča na katerem med drugim tudi odgovarja na vprašanje, kaj je v človekovi naravi takega, da je njihovo izkoriščanje sploh mogoče. Zanima ga tudi vprašanje, kaj psihologija sploh je in kako je mogoče - tudi z njeno pomočjo - obrniti svet na bolje. Naslednje predavanje bo 18. marca, naslov Kapitalizem kot religija - religija kot kapitalizem.
V diskusijah med vstajniki in vstajnicami se pogosto omenja primer Syrize iz Grčije. Syriza je heterogena politična formacija, ki je zakoreninjena v množičnih gibanjih proti krizni diktaturi. Na začetku lanskega poletja je imela celo realne možnosti, da zmaga na volitvah in sestavi vlado.
V knjižnici Otona Župančiča - Ljubljana so 5. 3. organizirali okroglo mizo "V KOŽI besede in (BESEDNE) AKCIJE" z gosti: dr. BARBARA RAJGELJ - pravnica, učiteljica, glasnica, JANA KOLARIČ - pesnica, pisateljica, dr. ALEŠ DEBELJAK - filozof, profesor, dr. DUŠAN RUTAR - psiholog, publicist. Kako pomembna je beseda v času spremembe in kakšna naj bo ta? Pogovor je vodila Carmen L. Oven.
Na Pravni fakulteti v Ljubljani je v četrtek 21. 2. 2013 potekala okrogla miza "Položaj in delovanje nadzornih institucij v Sloveniji", ki jo je organiziralo Društvo za ustavno pravo.
"Položaj in delovanje nadzornih institucij v Sloveniji" from Za-misli on Vimeo.
Delavsko-punkerska univerza je organizirala predavanje iz tematskega ciklusa Dvojna kriza evrointegracij v četrtek, 21. februarja 2013 ob 18.00 uri v Klubu Gromka na Metelkovi. Zastavlja se vprašanje, ali je zmaga protifašistične koalicije še zmerom politični temelj za povojno združevanje ali pa jo je širitev po koncu bipolarne delitve sveta potisnila na obrobje. Druga svetovna vojna je bila kompleksen pojav, zavezništva ter predvsem položaj posameznih narodov in družbenih skupin pa tako raznovrstna in s tako različnim koncem, da jih je, kot kaže, nemogoče dati na skupni imenovalec in s tem graditi skupno identiteto. To niti ne bi bil problem, če se ne bi EU znova soočala z avtoritarnimi praksami in voditelji (prej Haider v Avstriji, zdaj Orban na Madžarskem, Janša v Sloveniji) in z naraščanjem fašizma v mnogih državah. Od tod pobude za obuditev protifašizma in prizadevanja, da bi protifašizem uvrstili med vrednote v današnjih razmerah.
Okrogla miza o ekonomskem razvoju Slovenije V ponedeljek, 18. februarja 2013, je v prostorih kavarne Centra kulture Španski borci potekala druga okrogla miza v sklopu projekta Slovenija, naša dežela, ki ga pripravlja Mreža za neposredno demokracijo. O možnih izhodih iz krize so spregovorili dr. Valerija Korošec, dr. Aleksandar Kešeljević in Marko Čar. Pogovor je vodil Jang Man.
Predavanje v knjižnica Otona Župančiča - Ljubljana Politiki in ekonomisti nam pravijo, da ni alternativ današnjemu političnemu in ekonomskemu sistemu. Pravijo celo, da ljudje sploh ne vedo, kaj hočejo. Mi jim odgovarjamo, da je resnica ravno obratna: dobro vemo, kaj hočemo, medtem ko za politike in ekonomiste tega ne bi mogli trditi (razen, ko gre za njihove lastne interese). Želimo in hočemo biti soudeleženi v procesih političnega odločanja. Želimo in hočemo finančni sistem, ki bo od ljudi in za ljudi. Ključne dobrine, kot so na primer voda, hrana, gozdovi, pripadajo nam vsem, zato hočemo z njimi (so)upravljati ter si jih v skladu z načeli trajnostnega razvoja pravično deliti in tako naprej. Zato dragi politiki in ekonomisti, zelo dobro vemo kaj hočemo in to tudi glasno zahtevamo: temeljito preobrazbo političnega in ekonomskega sistema - po naši zamisli.
V ponedeljek, 4. februarja 2013, je v čitalnici Centra kulture Španski borci potekala prva okrogla miza v sklopu projekta Slovenija, naša dežela, ki ga pripravlja Mreža za neposredno demokracijo. O problematiki strankokracije so spregovorili dr. Barbara Rajgelj, Cveta Zalokar Oražem, Sašo Miklič in Jang Man. Pogovor je vodil Lenart Zajc.
Delavsko-punkerska univerza je imela predavanje iz tematskega ciklusa Dvojna kriza evrointegracij v Klubu Gromka na Metelkovi.
Če evropske vrednote prevedemo v ekonomski žargon, dobimo osnovno vodilo sodobne evropske politike – konkurenčnost. Njene tri osnovne prvine – fleksibilizacija trgov delovne sile, liberalizacija mednarodne trgovine ter privatizacija javnih institucij in družbene infrastrukture – natančno ustrezajo trem klasičnim protitendencam tendenci k padanju profitne mere. Ambiciozen načrt, da bi iz Evrope do leta 2010 naredili najbolj dinamično in najkonkurenčneje gospodarstvo na svetu, je propadel. Namesto tega se je Evropa znašla v dolgotrajni recesiji.